NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
Delavnica 3D ustvarjanja v odprtokodnem programu Blender: Oblikovanje ''digitalne gline''
Intervju z Mašo Dobrina, izvajalko 3D delavnic
V torek, 4. marca 2025, in v torek, 18. marca 2025, bosta v Kulturnem inkubatorju potekali brezplačni delavnici barvanja in izdelave figuric s 3D printerji. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Mašo Dobrina, ki je v Kulturnem inkubatorju nedavno izvedla tridnevno delavnico 3D ustvarjanja v odprtokodnem programu Blender, izkušnje s 3D ustvarjanjem pa je krepila tudi v sklopu projekta konS – platforma za sodobno raziskovalno umetnost, v katerem je bil partner tudi Mladinski kulturni center Maribor.
Kako ste začeli s 3D delavnicami?
3D delavnice sem tokrat izvajala prvič. Zanimanje za digitalni 3D svet se je sicer začelo že veliko prej, od prve risanke, do izbire podiplomskega predmeta na FERIju, udeležbe na delavnicah podjetja CtrlArt (za program Maya Audtodesk) in izobraževanja Munera (Tehniški šolski center) za program Creo parametric. Prva programska oprema omogoča bolj multimedijsko produkcijo, animacije in vizualne efekte za videoprodukcijo, drugi program, Creo parametric, pa je specializiran za tehnični 3D izris in pripravo prototipov za izdelavo fizičnih izdelkov. Udeležba na Outfit7 Talent Campu mi je ponudila vpogled v celoten proces produkcije iger in aplikacij, potem pa sem začela tudi ustvarjati svoje projekte. Najbolj obsežno je bilo prototipiranje aplikacije Trash Fighter, ki je namenjena spodbujanju igralcev, da na sprehodih po naravi poberejo odpadke in tako napredujejo v igri.
Težko določim začetek, ampak sem v programih za modeliranje domača že vsaj sedem let. Ker sem bila tudi avtorica LabBooka v sklopu projekta konS - platforme za sodobno raziskovalno umetnost, sem spoznala inovativno in prijetno skupnost, ki jo v Kulturnem inkubatorju ustvarja MKC Maribor. Potem so me povabili k sodelovanju in pripravila sem program za začetno delavnico 3D ustvarjanja v odprtokodnem programu Blender.
Kaj je najtežje pri 3D modeliranju?
Pri 3D modeliranju je na začetku najbolj zastrašujoč program z ogromno funkcionalnostmi. 3D modeliranje se nanaša na geometrijo objekta, ki ga ustvarjamo, potem pa je treba še poznati 2D reprezentacijo za plašč in teksturiranje, simulacijo lastnosti različnih materialov, osvetlitev scene in renderiranje končne 2D slike. Šele takrat pridemo do "rigganja" (ustvarjanje skeleta likov in povezava geometrije s skeletom za upravljanje in kasnejšo animacijo). Nato pridemo do vseh krivulj animacije in časovnice.
V programu lahko ustvarjamo tudi posebne učinke za filme in simulacije fizičnega okolja kot so na primer eksplozije, voda in ogenj. Po navadi se potem vsak specializira za posamezno področje, ampak nekje je treba začeti. Za začetek so dovolj tudi kratek uvod, uporaba najpogostejših bližnjic in dobra razlaga konceptov. Veliko se danes lahko naučimo tudi na spletu. Youtube ima ogromno tutorialov za različne namene in zanimanja.
Kaj so se udeleženci lahko naučili na delavnici 3D modeliranja, ki ste jo izvedli v Kulturnem inkubatorju?
Na Blender delavnici "Bear necessities" so se udeleženci spoznali z osnovnimi premiki v programu Blender, preklaplanjem med osnovnimi načini delovanja, kot so premikanje objektov v prostoru, urejanje osnovne geometrije, skulptiranje, ustvarjanje materialov, kožuha (primer uporabe sistema za simulacijo manjših delcev), postavitve luči in okoljske osvetlitve scene ter s končnim izrisom (renderjem) slike našega osrednjega medvedka v okolju.
Katere so vaše najljubše stvari pri 3D modeliranju?
Ko prideš do točke, da lahko intuitivno uporabljaš program, je najboljše, da lahko ustvariš karkoli ti tvoja domišljija narekuje. Lahko ustvariš digitalni svet po svoji meri, ustvariš like, jih animiraš in se pravzaprav igraš. Prav tako je veliko zadovoljstvo, ko oblikuješ ‘‘digitalno glino’’ in si ustvarjalen, na koncu pa prideš do objekta/lika, ki ti je všeč.
Imate kakšen predlog za začetnike?
Da se na začetku udeležijo kakšne delavnice, zato da se ne ustrašijo številnih funkcionalnosti v Blenderju in da ugotovijo, ali jih to sploh zanima. Tako se na začetku izogejo zapletanju s kakšnimi "nagajivimi" lastnostmi programa. Kasneje naj čim več delajo v programu, pridobivajo kilometrino in opazujejo svet okoli sebe: svetlobo, barve, materiale. Predvsem pa naj ne odnehajo, če imajo to res radi.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Menim, da bo prihodnost takšna, kot jo ustvarjamo sami, vsak dan sproti. Si pa mogoče želim več razumevanja tega produkcijskega procesa s strani naročnikov, saj marsikdo zaradi nepoznavanja faz razvoja ne razume, zakaj takšne produkcije zahtevajo več časa in posledično tudi več denarja.
Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović // Fotografije: Maša Dobrina
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.