Program na Grajskem trgu je ob 10 h začel mariborski pripovedovalec Robert Kereži, ki je s pomočjo tradicionalne japonske pripovedne tehnike kamišibaj uprizoril pravljico Paglavčeva obljuba angleške avtorice Jeanne Willis. Poleg omenjene pravljice je mlado občinstvo nagovoril tudi z basnimi o lisici in ježu, mravljici in golobu, lisici in volku itd. Ob 11.00 je sledila dramska predstava III. gimnazije Triumf z naslovom CESARJEVA NOVA OBLAČILA po besedilu Milana Jesiha. Dijaki in dijakinje so na zanimiv način uprizorili poučno pravljico H.C. Andersena. Po predstavi in polurnem intermezzu s strani delavcev Elektra Maribor, ki so popravljali kable pod Grajskim trgom, so mimoidoče privabili zvoki kitare in vokala Andreja Černelča, ki je svoj kantavtorski nastop poimenoval Pogovor o vremenu. Takoj za njim je pisatelj Božidar Radoš predstavil svojo knjigo V objemu zla, ki govori o grozotah nacizma in totalitarizma skozi zgodovinsko perspektivo in oči znanega pisatelja Stefana Zweiga, ki je leta 1942 v Braziliji naredil samomor kot protest proti naraščanju nacizma v njegovi državi. Po krajšem popoldanskem počitku je oder zasedla šolska impro liga (ŠILA), ki prihaja s Prve gimnazije v Mariboru. Srednješolski improvizatorji iz skupine Primati so prikazali najrazličnejše tehnike improvizacije – od spontanega ubesedovanja in uprizarjanja zgodbe do izmišljevanja zgodbe s pomočjo izbranih ključnih besed in namigov s strani občinstva. Pri tem so spretno vnašali pojme s knjižnega sejma kot so izbor knjižne zvrsti, naslov knjige in pravljice, pisalni stroj itd. Lahko rečemo, da so Primati na Grajski trg vnesli poskočno in duhovito energijo, ki se je napajala z neskončnega vrelca njihove srednješolske domišljije, in nasmejala marsikaterega gledalca.

Ob 15.30 je v literarni sobi Karantena ostala ujeta URŠKA, ki je gostila tradicionalno srečanje mlajših literatov začetnikov, ki so se ob 17.30 predstavili na prireditvi URŠKA SE NA PETI ZAVRTI.

Ob 17:00 so v razstavišču Vetrinjskega dvora pripravili vodstvo po razstavi TOMATO V OBJEKTIVU - Tomato Košir je obiskovalce popeljal v zaodrje grafičnega oblikovanja. Ljubitelji gledališča pa so lahko ob isti uri uživali v atriju Vetrinjskega dvora v gledališki predstavi GLEDALIŠČE OD A DO Ž dramske skupine OŠ Bojana Ilicha pod mentorstvom Marjana Šeneta.

V Salonu uporabnih umetnosti je ob 18.00 potekal pogovor s sedmo gostjo pogovorne serije Mlade glave mislijo 2015/2016, glasbenico in igralko Majo Pihler Stermecki – Bilbi, s katero se je pogovarjala Danaja Lorenčič. Bilbi je pojasnila izvor svojega umetniškega imena ter spregovorila o začetkih svoje glasbene kariere in ustvarjanja podobe, ki jo ima v javnosti. Mladim je položila na srce naj ugotovijo kaj radi počnejo, saj svet ne potrebuje več uspešnih ljudi, temveč ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo in pomagajo drugim.

Ob istem času je v Umetnostni galeriji Maribor potekalo predavanje in predstavitev monografije dr. Dragice Haramija z naslovom Vloga živali v mladinski književnosti. Dogodek se navezuje na aktualno razstavo Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu, katere kustos je dr. Lev Menaše. Avtorica je spregovorila o živalih, ki se tako ali drugače pojavljajo v različnih žanrih mladinske literature ter navedla primere uporabe živalskih prispodob v vsakdanjem pogovornem jeziku.

V sredo zvečer so prišli na račun tudi ljubitelji branja in recitiranja poezije – ob 20.30 so se v Dvorani Gustaf v Pekarni odvile 21. Mlade rime, na katerih so poleg gostov iz Ljubljane in tujine nastopili tudi znani mariborski literati kot sta Tonja Jelen in Gregor Lozar, ki sta s svojim karizmatičnim nastopom poživila dogajanje. Na prireditvi, na kateri je vsak izmed nastopajočih prejel knjigo po izboru moderatorke Veronike Dintinjane, je kot osrednji gost nastopil tudi baskovski pisatelj in pesnik Ekaitz Goienetxea, ki v Mariboru biva že drugi mesec kot literarni gost Društva za sodobno umetnost. Pesmi je prebral v baskovskem jeziku, ki velja za najstarejšega v Evropi. Prevode njegovih pesmi je brala Nina Ditmajer, ki je obenem organizirala ta že tradicionalni dogodek. Naj tokratno poročilo zaključim s presenetljivo podobnostjo med nekaterimi besedami v baskovščini in slovenskimi izrazi oz. pomeni:

goritu = goreti metatu = metati

masitu = mazati magitu = migati

hiratu = hirati garraitu = garati

erditu = roditi oratu = orati

zoritu = zoriti aritu = uriti

ludi = svet (ljudi) zitu = žito

gora = višina (gora) baba = bob

gora = gori zi = želod (žir)

goren = gornji negu = sneg

leka = leča berge = berglja

palanka = planka zaliska = žlička

erreka = reka kipula = čebula