Zadnji dan knjižnega sejma na Grajskem trgu


Sobota se je začela tako kot med tednom, le da je knjižni sejem trajal le do 14 h, obiskovalci pa so lahko opravili še zadnje nakupe. Ob 11 h je na Grajskem trgu potekal osrednji dogodek ob svetovnem dnevu knjige - na literarnem maratonu so se z najnovejšimi pesmimi predstavili znani mariborski literati: Danica Križanič Müller, Nina Medved, Milan Novak, Željko Perović, Ljubica Ribić, Miroslav Slana – Miros, Gregor Stamejčič– Grizli, Anka Vidmar, Jože Kos Sine, Katarina Gomboc, Ariela Herček, Tonja Jelen, Aleš Jelenko, Kristina Kočan, Petra Kolmančič, Breda Slavinec, Petra Bauman, Peter Andrej, Mojca Andrej in drugi. Posebni gost dogodka je bil ponovno baskovski pesnik in pisatelj Ekaitz Goienetxeo. Po literarnem maratonu je žirija razglasila tudi zmagovalca natečaja Emoji, na katerem so se pomerile različne interpretacije pesmi, napisane v jeziku digitalnih ikon, ki prevladujejo na družbenih omrežjih. Žirija je za najboljšo pesem izbrala pesem ljubljanske gimnazijke Eve Reichmann, ki je za nagrado prejela honorar v vrednosti 100 evrov bruto.

 

Ob 16.30 je Čitalnico na dvorišču obiskala pesnica in pisateljica Cvetka Bevc, ki je nastopila z lutkovno glasbeno predstavo. Po pogovoru z avtorico je sledilo ustvarjanje na temo avtoričine knjige Pesem za vilo. Ob 17.00 je v Literarni hiši potekal pogovor o slovensko-čeških povezavah z naslovom LENKA DAŇHELOVÁ KUHAR IN PETER KUHAR: DOBRO UTEČEN TANDEM

 

Ob 19.00 pa se je v Kazinski dvorani SNG Maribor odvil že 16. PESNIŠKI TURNIR, ki ga vsako leto organizira založba Pivec. Začetno nestrpnost med sodelujočimi pesniki je ublažil igralec in kantavtor Elvis Berljak, ki je kot Hamlet delil Shakespearova sporočila, s katerimi se je dostojno poslovil od letošnjega performansa Biti ali ne biti?. Ali smo sodobni Hamleti ali bolj Don Kihoti sta se spraševala tudi moderatorja prireditve Zora A. Jurič in Nino Flisar, ki sta predstavila 12 finalistov. Turnir je odprl lanskoletni vitez poezije Željko Perović z zmagovalno pesmijo leta 2015 – Žetev. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Ruj Kaje Teržan, medtem ko je žirija v sestavi Borut Gombač, dr. Irena Novak Popov in Urška P. Černe glasovala za pesem Dejana Kobana z naslovom Lajanje. Knjižno nagrado - antologijo Orfejev spev - mu je podelila Danica Križanič Müller, denarno nagrado v višini 500 evrov pa Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec. Med 172 prispelimi pesmimi je viteški turnir povzdignil viteza, ki že več let organizira tudi večere branja poezije - Mlade rime, in ki je del svoje nagrade kavalirsko odstopil drugouvrščenemu Sergeju Harlamovu.

 

Osemdnevni festival 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je tako zaključil svoj bogat program - naj se poslovimo od vas z mislijo osrednjega gosta festivala VICENÇA PAGÈSA JORDÀJA: Berite, kontemplirajte in se čim bolj dolgočasite, da boste v poplavi informacij ohranili trezno glavo, bistre misli in kreativne ideje! Iščite odgovore, a tudi vedno nova vprašanja ... Se vidimo naslednje leto z novimi izzivi in vprašanji - upajmo, da Biti ali ne biti? ne bo več med njimi...

Miša Gams

 

Lajanje

 (Dejan Koban)

Se bomo kaj mrežili, dragi moji,

sklepali prijateljstva z osebami, ki imajo moč,

trkljali s šampanjci in previdno rigali na WC-jih,

drage moje, bomo švicali, da nas pravo ime uzre,

znotraj svojih sramežljivih stavkov pa bomo

plavali po prežvečenih pomenih - navadno scalnico pišemo,

dragi moji, nimamo zaleta, nimamo znanja, nimamo niti

želje, samo mendramo neke brezveznosti in upamo, da

nas registrirajo, ker smo bili tudi mi nekoč mladi, smo imeli

možnost za objavo, ampak ni šlo, jebi ga,

sedaj smo starejši, imamo gube in mehke penise,

nezadovoljstvo se je ugnezdilo med naše oči, dragi moji

in drage moje, nezadovoljstvo, ker nimamo jajc, da bi ljubili

trdo, neizprosno, v enem dihu, ker nimamo želje niti sposobnosti,

da bi našli ljubljenega človeka in mu s kirurško preciznostjo

brez oklevanja izfukali njegovo življenje iz kosti,

zato ne bomo nikoli na 150 gramskem papirju, ljubeznive moje,

nikoli v antologijah, nikoli nas ne bo fotografiral arne hodalič

sredi afrike, čepeli bomo na javnih straniščih in se čudili,

da jih mestna oblast ogreva, tam bomo na skrivaj brali

stare neoavantgardiste in zapisali kakšen svoj verz na steno,

drugače bomo pač sami in z žeblji dolgočasja pribiti

na nebo literarne scene, ki meče denar po svojih izbranih

pičkah, lansira lepe besede in predvidljive verze in

lima zdavnaj zasmrajene ideje na spletne portale, moramo

izgledati lepo in šik, nimamo možnosti, naše glave niso simetrične,

obrazi so razbrazdani, brade sivijo, tako to gre, postopek je

normalen in ne obhoden, imamo samo malo manj sreče in

si ne moremo kupovati losjonov za petdeset evrov,

tudi nivea je v redu, hropemo, nalomimo malo dračja in kurimo

zadnje liste, ki jih še nismo popisali, ostalo shranimo,

nikoli ne veš, kdaj naš prijatelj postane urednik in ti nakaže

nekaj tisočakov za pesniško knjigo, drage moje in dragi moji,

brez presledkov pišimo dalje, ne nasedajmo v slogu izmozganih

premraženih starcev, gremo, zasidrajmo čolne, jih razsekajmo

in zakurimo ogenj, pravi, veličasten ogenj, ljubljene in ljubljeni,

sedaj gre zares, sedaj je v igri čisto, brezpogojno, nenadjebljivo,

veličastno izgorevanje.


Fotografije: Andrej Firm