V letu 2020 Kraljevo in Maribor obeležujeta 50. obletnico prijateljstva. Načrtovali smo gostovanje literatov iz pobratenega Kraljeva, ki je žal odpadlo. Predstavljamo pa objave prevodov poezije in odlomkov iz proznih del literatov iz Kraljeva Dejana Aleksića, Miloša Milišića, Alena Bešića in Živorada Nedeljkovića. Izbore iz njihovih del so prevedli Jurij Hudolin, Ivan Dobnik in Željko Perović.
Projekt Literatura pobratenih mest je skupni projekt Mariborske knjižnice in Mladinskega kulturnega centra Maribor, ki je bil zasnovan leta 2017. Osnovna zamisel projekta je, da vsako leto v Maribor pripeljemo manjšo literarno delegacijo uveljavljenih književnikov in književnic iz izbranega pobratenega mesta ter v pobratenem mestu najdemo ustrezne partnerje, ki bodo organizirali in izvedli gostovanje izbranih treh uveljavljenih mariborskih literarnih ustvarjalcev.
Prevodi so nastali v okviru spletnih predfestivalsih dogodkov festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2020.
foto: osebni arhiv avtorja
Miloš Milišić, je novinar in književnik, rojen leta 1958 v Kraljevu. Objavil je pesniške zbirke: Pomarančin vosek, Juda v Srbiji, Črni petek, Ognjena reka Mihajla Astrape, Ukradena vrata, Dedna bolezen, Spokoj konca, Sposojeni dnevi, Razpored dvorjenja ter Poleg železnice hiša iz mavrice (za otroke). Pripravil je knjige Angel s Grdičke kose (o streljanju v Kraljevu, oktobra 1941), Mesto pečata (z Dejanom Aleksićem in Živoradom Nedeljkovićem) ter Naša hiša (monografija Zveze slepih in slabovidnih).
Prejel je nagrado v Zagrebu na Smederevski pesniški jeseni in na Ratkovičevih srečanjih, na Limskih večerih poezije in na Knjižnem sejmu v Beogradu. Njegove pesmi so prevedene v romunski in bolgarski jezik. Je avtor dveh dokumentarnih filmov, dobitnik največjih priznanj na področju kulture Kraljeva – Novembrske nagrade KPZ ter Oktobrske nagrade mesta Kraljeva in je eden izmed ustanoviteljev Žičkega duhovnega zbora Preobraženje.
Prevod pesmi: Željko Perović
STANJE
Po Donavi pluje
Nichita Stanescu
Pluje
Z ladjo iz črke V
Po Donavi iz luskin
In ribjih kljunov
Vsemu je podoben
samo ni podoben
Nichiti Stanescuju
Zlatogrive ribe
Pljusketajo
In škropijo Nichito po obrazu
On mirno vesla
Z rokami in nogami
In gleda v dno
Mirno vesla
Dol
Spremenjen v pošast
Spi mesec
In diha kot medved
Nichita ne diha
To ni zrak za dihanje
To pravzaprav ni zrak
To se je Donava razlila po nebu
To so ptice ki so postale
Krilate ribe
To sem jaz v zgornjih svetovih
V zraku za petje
Samo zdi se
Da plujem po Donavi
Pravi
Ko vesla z rokami in nogami
Kot s črkama
T in L
PRVI SPOMIN
Tadeuszu Rozewiczu
Je priletel golob na jezik
In se začudil
Komu rastejo krila
Na napačnemu mestu
Meni ali njemu
Celo golob
Ni opazil
Kako se je Rozewicz
Sprehajal po Krakovu
Z železno pastjo
V Rokah
Prebadal je
Z jekleno konico podgane
Okrog kipa Adama Mickiewicza
Vbod za vbodom
Pri vzhajajočem soncu
SLED
Pesek bo prepoznal sledi
Ko bo plima spremenila
Nestvarno obalo
Globlji so odtisi
Tistih ki molčijo
Pesek ve za težo bremena
Neizgovorjenih besed
SPOMENIK
Po Augustu Strindbergu
Sem v šestdesetem letu življenja:
Človeka, medveda, volka,
Zdravja, bolesti,
Prelesti in trpljenja.
Ko bom umrl,
Mi postavite spomenik,
Iz marmorja
Ali ilovice
Kot bi se poslovili od
Psa, konja ali
lisice.
Bil sem poln strahov,
Imel sto obrazov in
Stolov
Biti heroj,
To boli.
Ampak, živel sem,
Pisal pesmi.
Za spomenik,
Iz marmorja
Ali ilovice,
Kakršen koli.