INTERAKTIVNA razstava

TYANA RENDIČ & TOMAŽ PAVŠEK: UTELEŠENJE

Razstava prejemnikov prve nagrade Mednarodnega festivala računalniške umetnosti - MFRU 2023

Otvoritev: Torek, 26. november 2024 // 18:00 // Kulturni inkubator

Med 27. novembrom in 5. decembrom 2024 bo v Kulturnem inkubatorju na ogled razstava Tyane Rendič in Tomaža Pavška z naslovom Utelešenje. Umetnika sta možnost samostojne razstave v Kulturnem inkubatorju dobila s prejemom prve nagrade za najboljši študentski intermedijski projekt Mednarodnega festivala računalniške umetnosti - MFRU 2023. Interaktivna razstava, ki jo je kurirala Martina Frangež, bo na ogled do 5. decembra. 2024.

V razstavišču Kulturnega inkubatorja bo od 27. novembra do 5. decembra 2024 na ogled razstava Utelešenje mladih umetnikov Tyane Rendič in Tomaža Pavška. Tyana in Tomaž sta glavna nagrajenca Poziva za najboljši študentski intermedijski umetniški projekt 29. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) v letu 2023. Kot nagrado sta dobila možnost samostojne razstave v letu 2024 v razstavišču Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti v Mariboru.

Odprtje razstave bo v torek, 26. novembra 2025, ob 18. uri v Kulturnem inkubatorju.

O RAZSTAVI:

Utelešenje je interaktivna razstava, ki raziskuje presečišče ženskega telesa, umetne inteligence in animacije. Z ukvarjanjem s temi temami razstava vabi obiskovalce k razmisleku o tem, kako tehnologija oblikuje naše razumevanje identitete, ženskosti in človeške izkušnje. prostor bo zasnovan tako, da spodbuja aktivno udeležbo, spodbuja dialog med obiskovalci, umetniki in tehnologijo.

• Cilji: preučiti, kako lahko umetna inteligenca in animacija izpodbijata tradicionalne upodobitve ženskega telesa. 

• Spodbuja interakcijo: Ustvarja poglobljeno okolje, ki obiskovalce vabi k sodelovanju z digitalnimi in fizičnimi umetninami. 

• Spodbuja razpravo: Spodbujajte pogovore o politiki telesa, tehnologiji in prihodnosti ženskosti.

Razstava bo postavljena v fleksibilnem, modularnem prostoru, ki spodbuja raziskovanje. Zatemnjena osvetlitev in impresivne projekcije bodo ustvarile intimno vzdušje, medtem ko bodo interaktivne cone oblikovane za spodbujanje družbene interakcije in sodelovanja. Postavitev bo obiskovalce vodila skozi različne odseke, pri čemer bo uravnotežila individualno refleksijo in skupne izkušnje.

- Tyana Rendič & Tomaž Pavšek

30. mednarodni festival računalniške umetnosti

ČASOVNE KRAJINE

18.-25. oktober 2024 // Kulturni inkubator, Koroška cesta 18

Otvoritev: 19. oktober 2024 // 20.00 // KI

Časovne krajine je razstava nagrajenih študentih del 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti 2024, ki ga organizira (in podeljuje nagrade) Mladinski kulturni center Maribor. Razstavo kurira Martina Frangež. Uradno odprtje bo v soboto, 19. oktobra 2024, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju, na ogled pa bo vse do 25. oktobra.

Razstavljajo prejemniki_ce nagrad za najboljše študentske intermedijske projekte festivala MFRU 2024, Senka Milutinović, Lazar Mihajlović in Ana Evtić.

30. mednarodni festival računalniške umetnosti

PRAZNE POLICE

18.-27. oktober 2024 // Velika kavarna, Glavni trg 1

Otvoritev: 18. oktober 2024 // 19.00 // Velika kavarna

Osrednje prizorišče 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti - MFRU, ki poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, je Velika kavarna na Glavnem trgu. To je hkrati tudi prizorišče osrednje razstave, ki sta jo kuratorja Lara Mejač in Davide Bevilacqua poimenovala Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja.

Odprtje razstave je v petek, 18. oktobra 2024, ob 19. uri, umetniške produkcije, ki so nastale posebej za letošnjo 30. obletnico MFRU, pa bodo na ogled do nedelje, 27. oktobra 2024. Osrednje prizorišče je odprto od ponedeljka do petka, med 12. in 19. uro, ter od sobote do nedelje, med 10. in 19. uro. Po predhodnem dogovoru se je možno dogovoriti tudi za voden ogled razstavišča.

Aktualna festivalska edicija Prazne police išče izvedljive alternative za projekte z majhnim vplivom na okolje, ki so regenerativni, usmerjeni v skupnost in ki v kontekstu izrednih podnebnih razmer prispevajo k snovanju radikalne reorganizacije družbe.

RAZSTAVLJAJO: Dasha Ilina: HTTP (Human Tips for Technological Problems)*; freštreš: FTC Future Trainarium Center: The first self-sustanaible, self-sufficent, self-centered live-work-die system in existence; Simon Browne, Alice Strete: Discount Cui-Zine: Social Nourishment Court; Inari Wishiki: Off-the-shelf MOCHI – Post-capitalist gym; Undoing.Studio: N A I V S T A L G I J A; Xcessive Aesthetics: Beauty Stand, 3005. Re-capturing Teenage Girlhood through Group Rituals a the Shopping Mall; Pablo Somonte Ruano: pocas (poca organización cooperativa de autoservicio); Rok Kranjc: Game-Changerji: Generativni trg zbirateljskih prihodnosti; Dasha Ilina: Dasha’s kitchen: My Magical Grilled Cheese Sandwich Recipe*

30. mednarodni festival računalniške umetnosti

TRI DESETLETJA TEHNOLOŠKIH SKRBI

18.-27. oktober 2024 // Velika kavarna, Glavni trg 1

Osrednje prizorišče 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti - MFRU, ki poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, je Velika kavarna na Glavnem trgu. To je hkrati tudi prizorišče razstave V fokusu. Naslov razstave je 30xMFRU: Tri desetletja tehnoloških skrbi.

Z razstavo naslovljeno 30×MFRU: Tri desetletja tehnoloških skrbi se letošnja kuratorska zasedba vrača k pregledu festivalskega arhiva in že pred samim dogodkom raziskuje festivalsko zgodovino skozi pogovor s ključnimi akterji in akterkami na področju intermedijske umetnosti pri nas, ki so bili_e na različne načine vpleteni_e v pretekle edicije MFRU. Pogovori so potekali v začetku leta z namenom vstopiti v organizem s tridesetletno zgodbo – bolje spoznati njihove pozicije, bolje razumeti festivalske mehanizme in, preden se podamo v naslednje tridesetletje, zapisati nekatere ključne premisleke. Odlomki iz pogovorov tako na drugačen način odpirajo in interpretirajo obsežen arhiv pionirske institucije – objavljeni so na uradni spletni strani in festivalskih omrežjih, kjer jih lahko preberete v celoti. Rdečo nit povzema podnaslov obletnice Tri desetletja tehnoloških skrbi, ki naslavlja številne izzive na področju intermedijskih umetniških praks in organizacije festivala, hkrati pa nam tovrstna vsebinska usmeritev lahko omogoči razumevanje novih tehnologij danes ter nakazuje na skrbi, s katerimi se bomo na tem področju skoraj zagotovo srečevali v prihodnje.

Mednarodni festival računalniške umetnosti

30xMFRU

18. - 27. oktober 2024 // Velika kavarna in Kulturni inkubator

Tokratna edicija dogodka med 18. – 27. oktobrom 2024 bo obarvana s tridesetletnico festivala in ponovnim premislekom tridesetletja radikalnih sprememb na področju računalništva. Ob tem je pomembno spomniti, da se je internet na lokalnih tleh razširil v javno zavest in uporabi po letih 1994 in 1995, letnici pa sovpadata tudi z razvojem video umetnosti, net art umetnosti in širše novomedijske umetnosti pri nas. Ob koncu devetdesetih let je bilo institucij, iniciativ in drugih platform že ogromno, pionirski festival MFRU pa s svojo peto edicijo že dodobra definiran in vsidran v umetnostni sistem. Eden najstarejših tovrstnih festivalov v Sloveniji je v svoji izjemno pestri zgodovini močno zaznamoval in vplival na formiranje intermedijske umetnosti v našem prostoru, hkrati pa je z vsako edicijo, z različnimi kuratorskimi ekipami in umetniškimi pozicijami vedno znova odpiral nove razmisleke o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti tehnologije.

MFRU30: Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja

Osrednja razstava

18.—27. 10. 2024, Velika kavarna, Glavni trg 1, Maribor

Letošnja edicija MFRU, Mednarodnega festivala računalniške umetnosti, z naslovom Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom.

Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval.

Program festivala združuje gospodarstvo, ekologijo in intermedijski diskurz in se osredotoča na temeljna področja, kot so nepremičnine in urbana regeneracija, prehrana in osnovne potrebe, moda in lepota, tehnologije in zabava, pa tudi nostalgija in rituali ter splošna kritika življenjskega sloga, povezanega z bogastvom posameznika. Sodelujoči umetniki v svojih delih razmišljajo o teh razsežnostih in zavzemajo kritično stališče do skupnih vrednostnih sistemov, hkrati pa uporabljajo njihova protislovja za razvoj vizij in orodij za družbeno življenje, ki se ne osredotoča zgolj na potrošnjo.

Aktualna festivalska edicija Prazne police išče izvedljive alternative za projekte z majhnim vplivom na okolje, ki so regenerativni, usmerjeni v skupnost in ki v kontekstu izrednih podnebnih razmer prispevajo k snovanju radikalne reorganizacije družbe.

Tri desetletja tehnoloških skrbi

razstava ‘V fokusu’

 18.—27. 10. 2024, Velika kavarna, Glavni trg 1, Maribor

Z razstavo ‘V fokusu’ naslovljeno 30×MFRU se letošnja kuratorska zasedba vrača k pregledu festivalskega arhiva in že pred samim dogodkom raziskuje festivalsko zgodovino skozi pogovor s ključnimi akterji in akterkami na področju intermedijske umetnosti pri nas, ki so bili_e na različne načine vpleteni_e v pretekle edicije MFRU. Pogovori so potekali v začetku leta z namenom vstopiti v organizem s tridesetletno zgodbo – bolje spoznati njihove pozicije, bolje razumeti festivalske mehanizme in, preden se podamo v naslednje tridesetletje, zapisati nekatere ključne premisleke. Odlomki iz pogovorov tako na drugačen način odpirajo in interpretirajo obsežen arhiv pionirske institucije – objavljeni so na uradni spletni strani in festivalskih omrežjih, kjer jih lahko preberete v celoti. Rdečo nit povzema podnaslov obletnice Tri desetletja tehnoloških skrbi, ki naslavlja številne izzive na področju intermedijskih umetniških praks in organizacije festivala, hkrati pa nam tovrstna vsebinska usmeritev lahko omogoči razumevanje novih tehnologij danes ter nakazuje na skrbi, s katerimi se bomo na tem področju skoraj zagotovo srečevali v prihodnje.

Razstava študentskih del in nagrajenih del

18.—27. 10. 2024, Kulturni inkubator, Koroška cesta 18, Maribor

Otvoritev razstave študentkih del in nagrajenih del MFRU30, ki jo je kurirala Martina Frangež, bo v soboto, 19. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju.

OTVORITVENI KONEC TEDNA

Osrednja razstava MFRU30, razstava V Fokusu: 30xMFRU ter razstava študentskih del bodo za javnost odprte ves čas trajanja festivala, med 18. in 27. oktobrom, na lokacijah Velike Kavarne na Glavnem trgu ter Kulturnega Inkubatorja na Koroški cesti. Razstavišče osrednje razstave bo odprto za javnost med 12. in 19. uro (med tednom) in 10. in 19. uro (v soboto in nedeljo).

Petek, 18. oktober

11:00 @ osrednje prizorišče, Glavni trg 1

Ob 11. uri bosta kuratorja Lara Mejač in Davide Bevilacqua prisotnosti umetnikov_c izpeljala ekskluzivno vodstvo po razstavi MFRU30: Prazne police ter razstavi V Fokusu na osrednjem prizorišču Velike kavarne. V času vodstva bosta na voljo za podajanje izjav medijem. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na vodstvu za novinarje_ke in goste_je festivala.

19:00 @ osrednje prizorišče, Glavni trg 1
Ob 19. uri bo uradna otvoritev festivala s prisotnostjo direktorice Mladinskega kulturnega centra, kuratorja in kuratorke in umetnikov_c. Otvoritev razstav »Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja« in »V fokusu«

20:00, osrednje prizorišče, Glavni trg 1

Javno vodstvo po razstavah »Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja« in »V fokusu«

21:00 @ osrednje prizorišče, Glavni trg 1, Maribor

Zvočni performans Undoing.studio

Sobota, 19. oktober

V soboto se bodo čez dan odvile posebne interaktivne aktivnosti s sodelujočimi umetniki_cami (naštete spodaj). Zvečer bo otvoritev razstave študentskih del v Kulturnem Inkubatorju.

10:00–10:30 / »Beauty Stand, 3005« / skupinski zagon instalacije / Xcessive Aesthetics

11:00–13:00 / »Discount Cui-Zine« / zine delavnica / Alice Strete & Simon Browne

Sodelujoči bodo razpravljali o potencialih in prihodnosti prehranskih centrov znanih kot menze. Ali bi lahko bili, zunaj kapitalistične funkcije ustvarjanja prihodkov, to prostori za druženje in oblikovanje skupnosti? Zamisli si svojo različico – Kakšne bi bile dodatne aktivnosti, s katerimi bi se na teh območjih lahko ukvarjali, načini, na katere bi preživljali čas? bi bilo mogoče prinesti lastno hrano in pijačo? Kultura skupnostnega prehranjevanja ima veliko vlogo pri razvoju osebnega odnosa do hrane in kuhanja, za iskanje užitka v hrani in deljenja le-tega z drugimi. Na dveh delavnicah se želimo vprašati: »česa ste lačni?«, prevprašati skupno razumevanje prehranjevalnih navad prisotnih in izdelati tematske zine, ki jih bomo po koncu pustili v osrednjem razstavnem prostoru.

15:00–16:30 / »Pocas: Vzajemna mutacija« / delavnica / Pablo Somonte Ruano

Vzajemno mutacijo bi lahko označili kot taktiko za preoblikovanje kapitalistične poslovne zamisli, ekonomskega koncepta ali mehanizma usklajevanja v vzajemne procese. Običajno gre za postopek obratnega inženiringa kapitalistične prakse in opis, kako bi delovala na mutualističene, skupnostne načine. Umeščanje v opuščeno stavbo kazinoja je odlično okolje za mutualizacijo nekaterih kapitalističnih praks!

Pojem »pocas« je avtor izbral za imenovanje mutualistične mutacije samopostrežne prodajalne, številni sistemi znotraj pocas–a pa so bodisi mutualistične prakse iz različnih kultur bodisi druge mutualistične mutacije same po sebi. Proces »pocas« sestoji iz treh postopkov:

# 1 Postavitev. Poglobitev v pocas, delitev osebnih praks in zanimivih tehnologij, ki posameznika_ce navdihujejo, opredelitev kako oblikujejo subjektivne spekulativne sisteme in kulturo. Raziskovanje posameznih teme na podlagi skupne radovednosti.

# 2 Mutacija. Udeleženci_ke nekaj časa razmišljajo o vzajemni mutaciji, ki bi jo uvedli oziroma dodali v pocasovem multiverzumu.

# 3 Dokončna sprememba pravil. Po končanih premislekih in njihovi izmenjavi se zbrane mutualistične mutacije pretvori v intervencijske kartice za igralno seanso igre »game-changers«. Gre za skupno ustvarjanje specifičnega vesolja: na podlagi vizualnih primerov si udeleženci_ke lažje predstavljajo, kako bi še lahko vključili_e nove elemente tako v »pocas« vesolje in v igro »game-changers«.

14:00–15:00 / »Prazne police«

javno vodstvo po razstavi

17:00–19:30 / »Game-changers«: igranje družabne igre s kartami / Rok Kranjc

»Game-changers« je modularna namizna igra in obenem igra s kartami, ki je hkrati odskočna deska za sooblikovanje igre in navsezadnje gledališka izkušnja z udeležbo. Igralci_ke v dveh navidezno ideološko nasprotnih ekipah (npr. kapitalizem proti komunizmu ali zelena rast proti degrowth) poskušajo osvojiti srca in misli javnosti, da bi si prisvojili besede, ki bodo zaznamovale prihodnost naših gospodarstev (regenerativno, krožno, pametno, kakor hočete!). Na podlagi igralnih kart, ki služijo kot namigi, morata ekipi s pomočjo napol improviziranega pripovedovanja zgodb in igranja vlog prepričati občinstvo, imenovano „udeleženci_ke“, da so prav oni_e tisti, ki imajo največjo domišljijsko in diskurzivno moč. Cilj igre je kolektivno oblikovanje občutkov in vzpostavitev medsebojne podpore pri pripovedovanju živahnih, kritičnih in domiselnih zgodb o obstoječem stanju in možnih alternativah. Vabimo, da sami vstopite v vlogo udeležencev_k, tako da prispevate spodbude za pripovedovanje zgodb, presodite in se odzovete na zgodbe igralcev_k v realnem času.

20:00 / Otvoritev razstave študentskih del v Kulturnem Inkubatorju

DISKURZIVNI KONEC TEDNA

Petek, 25. oktober

18:00 / Javno vodstvo s kuratorjema: Prazne police (voden ogled)

19:00 / Elena Tammaro, Kaja Pogačar, Borut Wenzel: Razprava o urbani regeneraciji / Postpotrošniško mesto. Ko posel zapusti mestno središče (pogovor)

Sobota, 26. oktober

17:00 / Vodstvo po razstavi V fokusu: 30×MFRU, predstavitev kataloga & srečanje skupnosti MFRU (voden ogled, srečanje skupnosti)

Nedelja, 27. oktober

11:00 / Javno vodstvo s kuratorjema: Prazne police (voden ogled)

30. Mednarodni festival računalniške umetnosti - MFRU 2024

Poziv k prijavi študentskih intermedijskih umetniških projektov za študentsko nagrado Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v letu 2024

Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) deluje na področju umetnosti, kulture, mladinskega sektorja in upravljanja infrastrukture. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), kot eden izmed festivalov, ki jih organizira javni zavod, bo letos oktobra praznoval 30. obletnico, z aktivnostmi, dogodki in vsebinami pa utemeljuje in občinstvu približuje zavedanje o naprednih in umetniških rabah računalniških in digitalnih tehnologij, ki nas dnevno obkrožajo.

Nagrade za najboljše intermedijske projekte študentov in študentk festival podeljuje že osmo leto. Objavljamo odprt poziv, s katerim vabimo študentke in študente, ki se v svoji praksi ukvarjajo oziroma povezujejo z intermedijsko in računalniško umetnostjo, k prijavi avtorskega intermedijskega projekta. Podelili bomo tri nagrade za najboljše študentske intermedijske projekte. Želimo, da služijo kot vzpodbuda za nadaljnjo umetniško ustvarjanje na tem področju umetnosti.

Pogoj za prijavo je status študenta in starost do dopolnjenega 29. leta.

Prijavitelj lahko prijavi največ en projekt. V primeru prijave večih projektov, bo strokovna komisija upoštevala prijavo, ki je bila oddana prva, vse ostale bodo zavržene.

PRIJAVA NAJ VSEBUJE:

• kratek življenjepis avtorice oziroma avtorja s kontaktnimi podatki,

• dokazilo o statusu študenta,

• vsebinski opis umetniškega dela (do 500 besed),

• foto, video in/ali drug vizualni material, ki reprezentira delo,

• neobvezna, a zaželena priloga je portfolio s predstavitvijo vaših preteklih del

• podpisana izjava avtorja oz. avtorice.

Na poziv se ne morejo prijaviti ožji družinski člani zaposlenih na MKC Maribor. Vloge teh prijaviteljev bodo zavržene.

Rok za prijavo je 30. junij 2024.

Prijava se pošlje na: sonja.gregorn@mkc.si in mfru@mkc.si.

Predvidoma bo podeljena ena glavna nagrada v bruto višini 400 EUR in dve v bruto višini 300 EUR. Avtor prvonagrajenega projekta bo dobil tudi samostojni razstavni termin v enem od razstavnih prostorov MKC Maribor v mesecu novembru 2025. Vsi trije nagrajeni projekti bodo predstavljeni v okviru 30. MFRU na skupinski razstavi v razstavnem prostoru v Mariboru, od 18. do 27. 10. 2024. MKC Maribor bo nagrajenim projektom omogočil predstavitev in promocijo avtorskih projektov.

MKC Maribor si pridržuje pravico do ne podelitve nagrad v primeru neveljavnih ali nekvalitetnih prijav. Pridržuje si tudi pravico zmanjšanja višine nagrad v primeru številčne prerazporeditve nagrad ali v primeru zmanjšanja sredstev financerjev.

Dodatne informacije so do 30. 6. 2024 dosegljive preko elektronskega naslova sonja.gregorn@mkc.si.

Podatke pridobljene v okviru poziva bomo skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) skrbno varovali in jih uporabili izključno za potrebe tega javnega razpisa ter jih uporabljali izključno za potrebe MKC Maribor.

Mladinski kulturni center Maribor,

zanj Marja Guček, direktorica

V razstavišču Kulturnega inkubatorja bo od 16. do 6. decembra 2023 na ogled razstava Jaz, dekonstruirano mlade umetnice Nike Tomažič. Nika Tomažič je glavna nagrajenka Poziva za najboljši študentski intermedijski umetniški projekt 28. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti v letu 2022. Kot nagrado je umetnica dobila možnost samostojne razstave v letu 2023 v razstavišču Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti v Mariboru.

Odprtje razstave bo v četrtek, 16. novembra, ob 18. uri v Kulturnem inkubatorju.

JAZ, DEKONSTRUIRANO

Platon je že na začetku zgodbe, ki si jo filozofija govori o sebi (o svoji samorefleksiji), govoril o tem kako odsev obkrožajo številne napetosti in zapleti. Pojem Jaza, sebstva, identitete se je najprej pojavil v filozofiji in nato z razvojem drugih ved tudi v psihologiji in sociologiji. Kljub številnim poskusom oblikovanja jasnih definicj se Jaz še vedno skriva. Doživljanje Jaza kot kontinuirano in enotno entiteto je le iluzija. Naš mnogoteri Jaz je vselej se spreminjajoča konstrukcija odnosov in interakcij, omejen a v iskanu občutka svobode. Jaz nisem samo to, Ti nisi samo tisto, Sva kompleksni konstrukciji z množico stanji Jaza, katerega vidiki in stanja so si pogosto nasprotujoči. Na našo predstavo o tem kdo smo fundamentalno vpliva kako nas vidijo drugi ter kako vidimo sami sebe v odnosu z drugimi. V DVORANI OGLEDAL VIDIMO SVOJ JAZ, KI SE ODSEVA IN LOMI V MNOŽICI LJUDI, KI NAS OBKROŽAJO. Identificiranje preko zrcaljenja/odsevanja in integracija naše potrebe po drugih in poskušanja razumevanja sveta, nas spremlja že od malih nog, ko mati preko zrcaljenja dojenčkovih čustev, potrjuje, da ga VIDI in razume njegove občutke. Tako pričnemo sebe doživljati preko oči drugih. Našo predstavo o sebi v veliki meri oblikuje občinsto, sprememba občinsta spremeni Jaz.

Jaz je zapleten in večplasten, vselej spreminjajoča se mešanica misli in izkušenj, ki v interkacijah konstano soustvarja tako sebe kot drugega spet in spet. Jaz nam odsevajo drugi, kar pa ni “resnična reprezentacija tega kaj in kdo smo, niti kdaj in kdo so oni. Je le konstrukcija filtrirana preko Jaza osebe s katero interaktiramo. Istočasno moj Jaz soustvarja njgov, kot tudi njego mojega. Sveta ne doživljamo objektivno temveč skozi lastno interperetacijo občutkov, ki je bila oblikovana glede na naše socio-kulturno okolje in osebno zgodovino.

V psihologiji je Jaz celota posameznika, sestavljena iz vseh različnih lasnosti (zavestnih in nezavednih) dušesnih in telesnih. V sociologiji se Jaz navezuje na družbeno predstavo. V filozofiji pa gre za obojestransko razmerje, ki sestoji tako iz vztrajnega identificiranja s samim sabo ter hkrati iz vztrajnega iskanja istih bistvenih karakteristih v drugih.

Svoj Jaz torej nenehno identificiramo in potrjujemo preko zrcaljenja samih sebe ter preko zrcaljenja drugih. V odsevih iščemo potrditev svoje identitete. Ogledalo in njegove spremljajoče ideje o odsevu predstavljajo ključen aspekt samorefleksije zahodne filozofije. Sicer pa ogledala ne počnejo tega, kar smo se naučili misliti, da počnejo. Niso orodja zasebnega, neposrednega in jasnega samodostopa do svobodnega in samostoječega jaza,temveč kompleksni družbeno oblikovani objekti, katerih uporaba je povsem socialna. Preko izkušanja odsevanja v ogledalu dostopamo do posrednih, zelo poseženih in dvoumnih jazov, ki so znani samo z drugimi.

Ogledalo istočasno odseva (in s tem določa) kaj je (za nas) materialno resnično glede na naša telesa in vedenja kot objekta, a hkrati ne zmore odsevati našega pravega Jaza – našega subjekta.

Ogledalo tako odseva Jaz, ki je in ni v celoti Jaz. Drugi so vedno implicirani tako v moji zrcaljeni podobi kot tudi v mojih načinih interpretiranja. Ogledalo je razkrilo Jaz kot objekt za druge v družbenem kontekstu. Rezultat česar je bila želja po samonadzoru, da tako drugi ne bi bili podvrženi našemu nediscipliniranemu in morda neznanemu Jazu.

O NIKI TOMAŽIČ

Nika Tomažič (1995) je diplomirana vizualna umetnica, ki živi in deluje v Ljubljani. Dodiplomski študij je zaključila na AVA Akademiji za vizualne umetnosti. V ustvarjanju jo privlačijo nasprotja in dvojnost, katerih pole hkrati kontrastira in zrcali. Tovrstna bipolarnost je prisotna tako znotraj samih konceptov kot tudi na širšem nivoju delitve njene produkcije, ki se v grobem lahko deli na “resno”, “globoko” umetnost, preko katere skuša osmisliti svet ter na na videz “neumno”, “smešno”, “površinsko” umetnost, preko katere se opominja, da sebe, umetnosti in sveta ne jemlje preveč resno. Navdih pogosto črpa iz računalniške znanosti, naravoslovnih ved in elektrotehnike na eni strani ter iz filozofije, magije, humorja, interneta in cenenosti na drugi. Ne omejuje se na določene medije, so ji pa najbližji novi mediji, intermedia ter film in video. Razstavljala je na več skupinskih razstavah po Sloveniji, njeni filmi pa so bili predvajani tudi v tujini.